Masea a hlile a bona hole, 'me ha a ntse a hola mahlo a bona aa hola ho fihlela a fihla boemong ba pono e "phethahetseng", e bitsoang emmetropia.
Ha ho so tsejoe ka botlalo hore na ke eng e supang hore ke nako ea ho khaotsa ho hola, empa rea tseba hore ho bana ba bangata leihlo le tsoela pele ho hola ho feta emmetropia 'me ba qala ho bona haufi.
Ha e le hantle, ha leihlo le hola haholo, lesedi le ka hare ho leihlo le fihla moo le shebaneng teng ka pela retina ho ena le ho retina, e leng se bakang pono e lerootho, kahoo re tlameha ho roala digalase ho fetola mabone a lesedi le ho tsepamisa lesedi ho retina hape.
Ha re tsofala, re hlaheloa ke mokhoa o fapaneng. Lisele tsa rona lia thatafala 'me lense ha e ikamahanye habonolo kahoo re qala ho lahleheloa ke pono e haufi le rona.
Batho ba bangata ba hōlileng ba tlameha ho roala li-bifocal tse nang le lilense tse peli tse fapaneng - e 'ngoe ho lokisa mathata a pono e haufi le e 'ngoe ho lokisa mathata a pono e hole.
Matsatsing ana, bana le bacha ba fetang halofo Chaena ba bona haufi, ho latela phuputso e entsoeng ke mekhatlo e meholo ea mmuso, e neng e batla boiteko bo matla ba ho thibela le ho laola boemo bona. Haeba u tsamaea literateng tsa Chaena kajeno, u tla hlokomela kapele hore bacha ba bangata ba roala likhalase.
Na ke bothata ba Machaena feela?
Ka sebele tjhe. Ho ata ha myopia ho ntseng ho hola ha se bothata ba Chaena feela, empa ke bothata bo boholo ba Asia Bochabela. Ho ya ka phuputso e phatlaladitsweng koranteng ya bongaka ya The Lancet ka 2012, Korea Borwa e etella pele sehlopha sena, ka 96% ya batho ba baholo ba nang le myopia; mme sekgahla sa Seoul se hodimo le ho feta. Singapore, palo ena ke 82%.
Sesosa sa motheo sa bothata bona bo akaretsang ke sefe?
Mabaka a 'maloa a amahanngoa le sekhahla se phahameng sa ho se bone hantle; 'me mathata a mararo a ka sehloohong a fumanoa a ho hloka boikoetliso ba 'mele ba kantle, ho hloka boroko bo lekaneng ka lebaka la mosebetsi o boima oa kantle ho sekolo le tšebeliso e feteletseng ea lihlahisoa tsa elektroniki.



